zosto objasnuvash igra shto ne znaesh da ja igrash
ne postoi veke nikoj tvoj nema koj da birash
pogoden si i krvarish,zaglaven na pozicija
slushni gi rimive od mojava kompozicija
ulicna borba temen oblak nad tebe visi
stanuvash na noze no ne znaesh dali ti si
16 kurshumi pukash ni eden vo celta
go prokolnuvash vremeto sudbinata kleta
gledash voin padnat stega pishtol vo raka
za kogo da vojuvash koga nikoj ne te saka
na foteljata samo hienite vo odela
revolucija narode a ne znamenca so boja bela
gnevot e toa sho treba da te vodi
za revolucija treba nekoj da se rodi
doprva loshite vreminja idat
koi od koi poloshi gledaat da bidat
dali vojnata ja izgubivme na trica
se borevme protiv fantom protiv sushtestva bez lica
isto ko vo sonot nash mracen beden
makedonche rzbudi se zoshto ti ke bides sleden
sonceto ti mava vo tvoite oci
se sozdava iluzija shto umot ti go koci
dali se sluchuva toa shto go sonuvam
migot na armagedon za nas se ispolnuva
bebe,dete,maz,starec samo eden krik
zrnceto od pesok go zema tvojot lik
fobija od ona shto go sozdavash
ej pogledni vo ogledalo sam ne se poznavash
....
zvukot na stradanjeto stignuva do tvoite ushi
pushtash samo solza i vo nea se gushish
dzabe ti e placot tebe sega
trebashe da pukash ne trebashe da begash
...