Morbid:
denovite si tecam, minuvaat, bolkata si trae, tlee
dlaboko vo mene, nadezda poleka vene
zosto kolku i da cenis, kolku i da sakas
nisto ne dobivas nazad, a zborovite te gazat
poleka se usnistuvas,paga se vo voda
ostanuvas bez nisto, bez troska nadez vo sebe
nemozes da zaspies, se mislish utre sto te ceka
dali ke bide se vo red, ili se ke se srushi
bolna vistina, realnost, razni bolki, razni tagi
mnogu licemerstvo, mnogu sranja, mnogu lagi
pa ponekogas posakuvam da zamizam,da zaspiam
da ne se razbudam, nemozam veke vaka
zivot isponet so maka, zivot nikoj da ne te saka
preku qr mi e,boli sto realnost e taka
zosto srcevo kaj i da e veke ke se skrshi
dali ke ima nesto dobro ili mojov zivot zavrshi
ref:
kako da prodolzam, koga nadezta si tone
dali stvartnosta e ova, ili pak son e
samo son, nema na komu ljubov da dades
penkaloto ni preostana kako posledna nadez
Doktor_ :
sekoj cekor napred samo tezina me sozdava
se prasuvam kade potokot na srekata izvira
na srcevo mu treba dolgovecna restavracija
edinstven nacin na zastita e so implantacija
zivotot kucka ili ne, toa e del od nego
bolkata me pravi da se rusam kako kocki lego
nemora da stradam za se ona sto go pravite
a na krajot na istoto mesto da se postavite
Morbid :
samo spomeni ostanuvaat dlaboko vo sebe
zborovite te secat, bodat isto kako ebeno silo
a mnogu boli, koga ke se setish kako bilo
vreminja pominati, teski denovi isminati
ama toa sto e vrezano e napisano vo mislite
i znaes li kako e koga si povreduva od site
i nemozam da odam napred koga nesto neide
se prasuvam dali zivotov cel vakov ke bide
ref:
kako da prodolzam, koga nadezta si tone
dali stvartnosta e ova, ili pak son e
samo son, nema na komu ljubov da dades
penkaloto ni preostana kako posledna nadez
Doktor_:
zavrsuva i nadezda koja vireeshe od mene
koja me pravese sreken, znaese dusa da mi krene
se si tece, niz race pred oci sve mi pominuva
i onaa ljubov, samo pece i zaminuva
sekoj problem se nadminuva, no tagata ostanuva
dusava moja saka samo vecerva da miruva
izviruva edna reka, se gasi edna sveka
kopnezot za podobar zivot se gubi popoleka
zemeno vo celina, pred mene surova sredina
od sivila izlitena, no realnosta takva bila
da osetish kako nekoj trudot ti go ocenuva
za seta sila vlozena so prezir te potcenuva
od samata ljubomora jas tonam vo gorcina
i poslednata misla mi bega vo dlabocina
dali zivotov ke odi vo propast ili radost
dusevno oslabnat ke odam do krajnost.